Ameriška centralna banka leto sklenila z novim rezom v obrestne mere
Ameriški Fed je letos ključno obrestno mero v treh zaporednih rezih oklestil za 100 bazičnih točk.
Ameriška centralna banka (Federal Reserve) je na zadnjem letošnjem monetarnem zasedanju znižala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk, kar je bilo v skladu z napovedmi analitikov.
Nov rez je tretji zaporedni letos. Fed je z nižanji pričel v septembru z velikim nižanjem obrestne mere za 50 bazičnih točk. Novembra jo je znižal še za 25 bazičnih točk. Letos se je ključna obrestna mera (Federal Funds Rate) tako znižala za 100 bazičnih točk in se po novem nahaja v razponu med 4,25 in 4,5 odstotka.
“Z današnjim ukrepom smo znižali obrestno mero za polno odstotno točko od najvišje vrednosti in naša usmeritev denarne politike je zdaj bistveno manj restriktivna,” je novinarjem na tiskovni konferenci povedal predsednik Feda Jerome Powell. “Zato smo lahko bolj previdni, ko razmišljamo o nadaljnjih prilagoditvah obrestne mere.”
Sproščanje denarne politike je posledica umirjanja inflacije, ki se je sicer spustila z vrhov iz leta 2022, a v zadnjih mesecih trmasto vztraja nad Fedovo ciljno ravnijo dveh odstotkov. Novembra je indeks cen življenjskih potrebščin pokazal 2,7-odstotno rast cen na letni ravni, kar je malce več kot v oktobru. Jedrna inflacija, ki izključuje cene hrane in energije, pa je znašala 3,3 odstotka.
V pričakovanju Trumpa
Člani odbora za odprte trge (FOMC), ki kroji denarno politiko, so v novih napovedih načrtovali manj znižanj obrestnih mer za naslednje leto, kot so jih pričakovali le nekaj mesecev nazaj. Obenem pričakujejo, da bo v 2025 umirjanje inflacije počasnejše. Posledično njihova srednja ocena kaže, da bo obrestna mera do konca prihodnjega leta dosegla razpon od 3,75 do 4 odstotkov, kar pomeni dva znižanja za četrt odstotne točke.
Na tokratnem zasedanju je proti nižanju glasovala le guvernerka Feda iz Clevelanda Beth Hammack, ki je bila naklonjena ohranitvi razpona.
Prihodnje leto se tako obeta manj nižanj, kot jih je FOMC začrtal v septembrski napovedi. Poleg trdovratne inflacije bodo morali odločevalci namreč vračunati tudi napovedi carin novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar bi po mnenju mnogih ekonomistov lahko znova zaostrilo rast cen.
Trump se v Belo hišo vrača 20. januarja, Fed pa naslednje zasedanje o obrestnih merah čaka 28. in 29. januarja. Analitiki pričakujejo, da bo takrat centralna banka pustila obrestne mere nespremenjene, vnovič pa naj bi jih znižala marca.
Trump je med kampanjo obljubljal, da bo obračunal z inflacijo in da bo na uvoz iz nekaterih držav uvedel visoke carine. A ekonomisti opozarjajo, da bi se uvedba carin na izdelke iz Kanade, Mehike, Kitajske in morda tudi Evropske unije (EU) prelila v višje cene na policah trgovin, kar bi prizadelo predvsem od inflacije že utrujene ameriške potrošnike.
