Bodo Trumpove carine na filme pregnale Hollywood tudi iz Slovenije?

Napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo uvedel 100-odstotne carine na filme, posnete izven ZDA, je z negotovostjo navdala tako hollywoodske studie, ki pogosto snemajo v tujini, kot tudi države, ki skušajo privabiti takšne produkcije. Med te se v zadnjih letih po zgledu Hrvaške, ki je Dubrovnik uspela umestiti v serijo Igra prestolov, prišteva tudi Slovenija.

“Če se bodo uresničile napovedi predsednika ZDA, menimo, da bo to vplivalo na zmanjšan interes ameriških produkcij v Evropi. Zaenkrat pri povpraševanju glede zanimanja snemanja različnih produkcijskih hiš, tudi ameriških, ne beležimo,” so za Forbes Slovenija dejali pri Slovenskem filmskem centru (SFC), ki med drugimi zadolžitvami skrbi tudi za trženje slovenskih filmskih lokacij.

Toda ob tem so dodali, da na letošnjem javnem pozivu za spodbujanje vlaganj v avdiovizualno produkcijo, ki je še v teku in ki vključuje denarna povračila za izbrane produkcije, še ni bilo napovedi kakšne večje tuje produkcije za snemanje v Sloveniji. “Po preteklih izkušnjah se na letni ravni praviloma prijavi vsaj ena izmed večjih produkcijskih hiš,” so sporočili.

Glede na prejšnja leta SFC ocenjuje, da delež ameriških produkcij med prijavljenimi na javni poziv znaša okrog 36 odstotkov. Med večjimi projekti zadnjih let je bilo na primer snemanje Netflixove akcijske komedije The Union v Piranu jeseni leta 2022, ki je premiero na pretočni platformi doživela avgusta lani. Produkcija, v kateri nastopata hollywoodska zvezdnika Mark Wahlberg in Halle Berry, je po podatkih SFC za snemanje v Sloveniji potrošila nekaj manj kot devet milijonov evrov.

Zmeda v Hollywoodu

Trump je carine napovedal 4. maja, ob tem pa kot razlog za ukrep navedel “hitro umiranje” ameriške filmske industrije. “Druge države ponujajo razne spodbude, da naše filmarje odvlečejo stran od ZDA,” je dejal in stanje opisal kot grožnjo ameriški nacionalni varnosti.

Trumpova skopa napoved je sprožila vrsto vprašanj med delavci in vodilnimi v avdiovizualnem sektorju, tako v Hollywoodu kot drugod. Še vedno ni jasno na primer, ali bodo carine veljale tako za filme na pretočnih storitvah kot za tiste, ki se predvajajo v kinodvoranah, pa tudi, če bodo izračunane na podlagi stroškov produkcije ali prihodkov filma. Veliki studii iz ameriškega središča vse pogosteje snemajo v drugih zveznih državah ZDA in v tujini, kjer so stroški dela nižji kot v Kaliforniji, marsikje so na voljo tudi davčne spodbude.

V Hollywoodu so poznavalci opozarjali, da bi visoke carine ustavile proizvodnjo, spet drugi so dejali, da so filmi storitve in ne blago, zaradi česar naj bi jih bilo zelo neobičajno obdavčiti. Na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu se je režiser Wes Anderson vprašal: “Ali lahko filme zadržite na carini? Mislim, da se ne razpošiljajo na ta način.”

Negotovost na Hrvaškem in samozavest v Novi Zelandiji

Na Hrvaškem, ki je s svojimi destinacijami – zlasti dalmatinskim mestom Dubrovnik – postala priljubljena filmska lokacija za ameriške produkcije od HBO-jeve Igre prestolov do novih filmov Vojne zvezd, je Trumpova napoved prav tako povzročila negotovost. Kot je za Reuters dejal hrvaški filmski producent Igor Aleksandar Nola, je zaradi negotovosti okrog carin del financiranja, ki ga zagotavljajo banke in investicijski skladi, trenutno na čakanju.

Najodločnejši odziv pa je sprejela Nova Zelandija, prav tako ena bolj priljubljenih snemalnih destinacij na svetu, kjer je med drugim nastala trilogija Gospodar prstanov. Vlada je namreč kljub predlogu nižanja javnih izdatkov po Trumpovi napovedi občutno povečala sredstva za povračilo stroškov tujim produkcijam, in sicer za 577 milijonov novozelandskih dolarjev (dobrih 300 milijonov evrov), je poročal Reuters.

“Svetu pošiljamo jasno sporočilo: Nova Zelandija je najboljše mesto na svetu za snemanje filmov. Pripeljite svoje produkcije sem, da izkoristite naše talente in lokacije,” je v izjavi dejala finančna ministrica Nicola Willis. Novozelandski filmski sektor na leto ustvari okrog 3,5 milijarde novozelandskih dolarjev (1,8 milijarde evrov), od tega približno tretjino ustvarijo ameriške produkcije, po podatkih zunanjega ministrstva.

Raznolike lokacije in povračilo stroškov

Slovenija je ena izmed držav, ki omogoča spodbude za tuje produkcije, ki se odločijo za snemanje pri nas. Od leta 2017 pri privabljanju teh produkcij SFC ponuja tudi denarna povračila stroškov v višini 25 odstotkov upravičenih stroškov, neposredno porabljenih za AV-produkcijo na območju Slovenije. V tekočem razpisu za spodbude v proračunskih letih 2025 in 2026 je SFC predvidel 1,5 milijona evrov.

“Med ključne dejavnike, ki uvrščajo Slovenijo med ekskluzivne filmske lokacije, sodijo dobro ohranjeni historični objekti in naravne danosti ter dostopnost lokacij, pa tudi dejstvo, da se lahko v enem dnevu snema tako v gorah kot ob morju, kraških jamah ali ravnicah panonske nižine,” pravijo pri SFC. Poudarjajo, da ima Slovenija tudi dobro usposobljene filmske kadre in nima posebnih omejitev pri snemanju na javnih površinah.

Slovenijo kot snemalno destinacijo SFC in Slovenska turistična organizacija (STO) promovirata na večjih filmskih festivalih po svetu, med njimi v Cannesu, Berlinu in Londonu, lani so se prvič predstavili tudi na ameriškem filmskem trgu (American Film Market) v Kaliforniji. Junija letos se bodo prvič predstavili na filmski tržnici v Šanghaju, so še sporočili.