Dan za novo merjenje moči v Petrolu

Posel Andreja Lončar 27. maja, 2025 05.15
featured image

Opoldne se na skupščini sestanejo delničarji Petrola, rezultati glasovanj bodo nov pokazatelj razmerij med lastniki. Upravljavcem državnega deleža, tako se zdi, vajeti polzijo iz rok, prevzema jih krog Darija Južne.

27. maja, 2025 05.15

Delničarji Petrola bodo na današnji skupščini obravnavali letno poročilo, odločali o delitvi bilančnega dobička in izplačilu 2,1 evra bruto dividende na delnico ter potrjevali spremembe statuta. Te med drugim predvidevajo spremembo izvajanja pravila štirih oči, s katero se zmanjšuje pooblastila predsedniku uprave Sašu Bergerju; danes ta podpisuje pogodbe skupaj s še enim članom uprave, po novem sistemu bi jih lahko podpisovala tudi dva člana uprave.

Glasovanje na skupščini bo tudi nov pokazatelj razmerij med lastniki energetskega podjetja, med katerimi je že nekaj časa opaziti močna razhajanja.

Najpogosteje omenjeno jabolko spora je vladna regulacija marž za dizel in bencin. Čeprav imajo le majhen vpliv na končno ceno goriva, jih je vlada, sklicujoč se na boj z inflacijo od konca leta 2023 do sredine lanskega julija, držala na po mnenju Petrola nevzdržni ravni. Nato jih je nekoliko dvignila. A uprava in nedržavni lastniki z zakoncema Darijem in Vesno Južna na čelu tudi zdaj, ko od vsakega litra dobijo okoli deset centov, opozarjajo, da so marže v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. Kritični so do dejstva, da država na drugi strani povečuje dajatve, ki zdaj pomenijo že več kot polovico končne cene goriva.

Petrol letos načrtuje 6,1 milijarde evrov prihodkov in 339 milijonov evrov EBITDA. Kot podjetje opozarja v poročilu za prvo četrtletje, pa lahko posegi regulatorjev v cenovno politiko povzročijo odstopanje poslovnih rezultatov od zastavljenih letnih ciljev.  

Presenetljiva izvolitev

Nazadnje so se nesoglasja med lastniki pokazala na ustanovni seji novega nadzornega sveta Petrola. Po tem, ko so bili na spomladanski skupščini za nadzornike postavljeni Marko Jazbec, Luka Zajc in Tomaž Vesel, je bilo pričakovati, da bo eden od teh postal tudi novi predsednik nadzornega sveta. To mesto se je izpraznilo, ker je Janezu Žlaku potekel mandat.

A je bil za prvega nadzornika imenovan Mladen Kaliterna, ki v nadzornem svetu zastopa zakonca Južna. Po izteku mandata, sredi julija, naj bi ga nasledila Vesna Južna. Petrol ne razkriva, kaj se je dogajalo na seji. Neuradno je bil prvi kandidat za predsednika Marko Jazbec, za katerega pa naj bi po nekaterih neuradnih informacijah glasoval le Tomaž Vesel. Luka Zajc, nekoč odvetnik v odvetniški pisarni Čeferin, ki zdaj dela za evropsko nogometno zvezo (Uefa) pod vodstvom Aleksandra Čeferina, naj ne bi glasoval za Jazbeca. Kaliterna oziroma Južna sta nato dobila zadostno podporo nadzornikov.

Lani gor, zdaj marže spet dol?

Dogajanje na seji nadzornega sveta odraža moč kroga zakoncev Južna, ki imata sicer manjši delež od državnih lastnikov (okoli 13 odstotkov), a sta zadnja leta uspešno prepričevala ostale delničarje ter z njihovo pomočjo kljubovala nekaterim predlogom države.

To je po svoje razumljivo, pravi sogovornik, ki ne želi biti imenovan, skladi in tuji lastniki Petrola na prvo mesto postavljajo ekonomski interes (dividende), ki ga zagovarja tudi Južna, vladna maržna politika pa zmanjšuje njihov izplen. Društvo Mali delničarji Slovenije je izračunalo, da Petrolu vsak cent marže manj v letu dni odnese po 10 milijonov evrov denarnega toka (EBITDA), ki ga lahko podjetje nameni za vlaganja ali dividende.

Prav zdaj se izteka veljavna uredba, ki določa marže. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, so tako že pripravili predlog za njeno podaljšanje, s katerim pa želijo marže znova znižati. Številk v odgovorih ne navajajo, Finance so poročale, da bi se znižale z desetih na osem centov na liter.

Na ministrstvu pravijo, da so razlogi ekonomski. “Z znižanjem regulirane marže lahko prerazporedimo ekonomske koristi, zmanjšamo trgovske pribitke in davčno obremenitev, povečamo razpoložljiv dohodek gospodinjstev in znižamo stroške gospodarstva. Ukrep tudi lahko blaži inflacijo, krepi domače povpraševanje in izboljšuje stroškovno konkurenčnost. To pa so ključni pogoji za stabilno rast in večjo odpornost ekonomije,” so navedli v pisnem odgovoru za Forbes Slovenija.

Z znižanjem regulirane marže lahko prerazporedimo ekonomske koristi.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo o tem, zakaj bi nižalo marže naftnim trgovcem

Han sprašuje ministra Kumra

Uredba je še v fazi osnutka in je vlada še ni obravnavala. Kot smo pisali, pa je pričakovati, da bodo Petrol in nedržavni delničarji poskušali doseči ohranitev ali zvišanje marž. Pomemben kanal bo novoustanovljeni svet za cene pri gospodarskem ministrstvu, v katerem pa sedita dva člana, povezana s Petrolom. Marko Ninčević je član uprave Petrola (tja je prišel iz Lisce v lasti zakoncev Južne), Uroš Pogačnik pa direktor odvetniške pisarne Čeferin, ki med drugim že leta vodi skupščine Petrola.

Svet naj bi se prejšnji torek že sestal na temo marž za naftna goriva, a ni znano, o čem so govorili. Na ministrstvu so nam dejali, da “o posvetovalnem delu ministra” ne bodo obveščali javnosti, “bomo pa obvestili javnost, ko oziroma če bo minister predlagal ukrep kontrole cen (tudi na podlagi posvetovanj in stališč na svetu za cene)”.

So nam pa na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo povedali, da je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana izrazilo pripombe na osnutek uredbe o podaljšanju regulacije marž in “pričakuje dodatna pojasnila glede določitve najvišje dovoljene višine marže ter glede obravnave predloga na svetu za cene”.

Dari Južna
Je napovedano znižanje marž naftnim trgovcem sporočilo Dariju Južni, ki krepi vpliv v Petrolu? (Foto: Žiga Živulović jr./Bobo)

Milijonske tožbe kot pogajalsko orodje?

Nekateri kot krepitev pogajalske pozicije Južne vidijo tudi odškodninske postopke proti nekdanjim vodstvenim kadrom. Nedavno je Petrol prek strani Ljubljanske borze poročal o sumu 11,4-milijonskega oškodovanja pri poslu najema prostorov za skladiščenje naftnih derivatov blizu Zadra. Gre za posel prejšnje uprave Petrola, ki jo je vodila Nada Drobne Popovič. Ta je teta partnerke Roberta Goloba Tine Gaber.

Drobne Popovič in nekdanji član uprave Matija Bitenc sta zanikala oškodovanje in kritizirala metodologijo izračuna škode, ki sta jo izdelala svetovalno podjetje CSA ter center poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete (CPOEF). Drobne Popovič je v odzivu na očitke med drugim opozorila, da je bila pred njenim odhodom iz Petrola narejena notranja revizija, ki naj ne bi pokazala odškodovanja.

Na aprilski seji so nadzorniki upravo pooblastili, da “stori vse potrebno za povrnitev nastale škode”. A zdaj so nam v Petrolu na vprašanje, ali so že sprejeli kakšen ukrep, odgovorili le: “Podrobnejših informacij zaradi interesov zaščite postopka in premoženja družbe v predmetni zadevi ne moremo razkrivati in so zaupne narave.”

Še vedno pa so v teku tudi odškodninske tožbe Petrola proti nekdanji upravi pod vodstvom Tomaža Berločnika, ki tako kot trenutni finančni minister Klemen Boštjančič in šef SDH Žiga Debeljak sodi v vplivni krog Boruta Jamnika. Postopke zoper Berločnikovo upravo je Petrol začel pred petimi leti, po reviziji poslov, izdelani na pobudo Južne. Na zadnji skupščini je uprava Petrola na vprašanje, v kateri fazi so postopki, odgovorila, da je tožba, težka osem milijonov evrov, v fazi izmenjave vlog.

OSZAR »
OSZAR »