Hollywood se čudi Trumpu: “Ali nas trola, ker nismo glasovali zanj?”
Nekateri vodilni kadri iz hollywoodskih filmskih studiev so za CNN dejali, da bi Trumpov predlog 100-odstotnih carin na tuje filme lahko zdesetkal ikonično industrijo.
Producenti in filmarji v Hollywoodu so začudeni nad napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi filme, posnete izven ZDA, ocarinil po stopnji 100 odstotkov. Mnogi menijo, da Trump ni razmislil o vseh posledicah takšnega ukrepa, vsem pa se poraja več vprašanj kot je na voljo odgovorov, poroča CNN.
“Na prvi pogled je to šokantno in bi predstavljalo praktično popolno zaustavitev proizvodnje,” je za medij komentiral eden od poznavalcev industrije, ki je ostal neimenovan. “V resnici pa za kaj takega nima pristojnosti, obenem pa bi bilo preveč zapleteno za uveljavljanje.”
Spet drugi poznavalci opozarjajo, da Trump s predlogom naslavlja resnično težavo “pobegle proizvodnje”, saj so s selitvijo snemanj v tujino mnogi ameriški delavci v sektorju avdiovizualne produkcije ostali brez zaposlitve.
V ponedeljek po Trumpovi napovedi so delnice hollywoodskih studiev in produkcijskih hiš, na čelu s pretočnim velikanom Netflix, večinoma izgubljale vrednost, ko so vlagatelji ocenjevali vpliv predloga.
“Carine nimajo smisla”
“V sedanji obliki carine nimajo smisla,” je za CNN povedal podpredsednik agencije United Talent Agency Jay Sures. Po njegovih besedah bi filmski igralci in režiserji z veseljem delali doma, a je za studie ceneje, če jih pošljejo na letalo in plačajo hotele, saj so v tujini cenejši stroški dela, v nekaterih državah so na voljo tudi davčne olajšave.
Kot pravi, bi lahko pavšalna carina “popolnoma ustavila filmsko industrijo – kar je zadnje, kar Hollywood potrebuje po dveh stavkah in recesiji vsebin.” Središče ameriške filmske industrije sta lani že zasutavili stavki sindikata igralcev in sindikata scenaristov, ko sta se iztekli kolektivni pogodbi obeh cehov s studii.
Drugi viri znotraj industrije pa dvomijo, da je takšne carine sploh možno uvesti. Kot intelektualna lastnina so filmi namreč storitve, ne blago, storitve pa običajno niso podvržene carinam. Poleg tega Trumpova trditev, da tuja proizvodnja filmov pomeni “grožnjo za nacionalno varnost”, morda nima pravne podlage, opozarjajo.
Trump je v ponedeljek napovedal, da se bo pred dokončno odločitvijo sestal tudi z vodilnimi predstavniki hollywoodskih studiev. “Hočem zagotoviti, da so zadovoljni z ukrepom,” je dejal. Republikanski predsednik je bil z bolj liberalnim Hollywoodom v preteklosti pogosto na bojni nogi, ob vrnitvi v Belo hišo januarja letos pa je za svoje “odposlance” v Hollywoodu imenoval igralske zvezdnike Sylvestra Stallona, Mela Gibsona in Jona Voighta, čeprav ni povsem jasno, kaj ta funkcija vključuje.
Zapuščanje Hollywooda
Filmska in televizijska produkcija, ki je bila nekoč osredotočena na Hollywood in okolico, se je zaradi davčnih spodbud in drugih finančnih dejavnikov preselila v druge ameriške zvezne države in vse bolj tudi v tuje države.
Široka paleta filmov, od “nizkoproračunskih neodvisnih filmov do studijskih uspešnic”, “trenutno nastaja v državah, kot so Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Madžarska,” je zapisala revija Variety, ki se ukvarja z zabavno industrijo.
Trump je stanje opisal še bolj preprosto: “Druge države kradejo filme, filmske zmogljivosti, od ZDA,” je dejal, pri čemer naj bi se skliceval na vse večjo proizvodnjo filmov v državah, kot je Kanada. “Morali bi imeti carino za filme, ki prihajajo,” je še dodal, verjetno misleč filme, ki jih financirajo in distribuirajo ameriška podjetja, a so posneti izven države.
Ameriško združenje filmskih producentov (Motion Picture Association of America), organizacija, ki zastopa večje ameriške studie, ni želela komentirati Trumpove napovedi. A leta 2023 je združenje objavilo poročilo, ki kaže, da ima ameriška filmska industrija 15,3 milijarde dolarjev trgovinskega presežka s tujimi trgi, kar je trikratnik vrednosti uvoženih filmov. Vendar pri tem ni jasno, ali je MPA v izračun vključil tudi domače filme, ki so bili posneti v tujini.
Kako bi sploh delovale carine?
Trumpov predlog sproža več vprašanj kot odgovorov. Ali bodo filmi, ki jih snemajo ameriška podjetja, a se dogajajo v drugih državah – recimo zgodovinska drama o drugi svetovni vojni – obdavčeni za snemanje v krajih, kjer se dogajajo? Kaj pa filmi, ki so delno producirani v ZDA in delno drugje? Ali, kot je vprašal Sures, “če sta dve minuti filma posneti v tujini, ali si to zasluži obdavčitev?”
Nekateri vodilni v industriji so se na glas spraševali, ali je Trumpov resnični namen kaznovanje Kanade, kjer trenutno zaradi davčnih spodbud nastaja veliko filmov.
Eden od virov CNN se je vprašal, če ima Trump zamero do levo usmerjenega Hollywooda: “Ali nas trola, ker nismo glasovali zanj?” Eden od direktorjev, s katerim je govoril CNN, pa je vprašal, ali ima Trump sploh kakšen resničen občutek za delovanje sodobne televizijske in filmske produkcije: “Mu je kdo povedal, kaj bi to storilo z Jamesom Bondom, Harryjem Potterjem, Dune? Kako naj posnamemo (televizijsko serijo, op. a.) Emily v Parizu?”
