Na jugu Evrope vendarle začetek megaprojekta, ki se izmika že stoletja

Italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni obljublja, da bodo to poletje vendarle stekla dela pri gradnji mostu čez Mesinško ožino, ki bo povezal Sicilijo s preostankom države in jo vključil v širše evropsko prometno omrežje TEN-T, kar naj bi pomagalo pri razvoju revnejših južnih regij Italije.

Megaprojekt z ocenjeno vrednostjo 13,5 milijarde evrov bi morali po lanskih napovedih začeti graditi že aprila letos. A na tiskovni konferenci maja letos je minister za infrastrukturo Matteo Salvini, ki je most določil za prioritetni projekt svojega mandata, dejal, da bi “z nekaj sreče in doslednosti” dela morala steči tekom poletja. Vrednost projekta vključuje tudi gradnjo treh železniških postaj in poslovnega centra v Kalabriji.

Pietro Ciucci, izvršni direktor družbe Stretto di Messina, ki upravlja projekt, je dejal, da še vedno potrebujejo končno zeleno luč državnega odbora za strateško infrastrukturo. Upa, da bo zahtevo vložil do konca junija.

Nov most bi z dolžino 3,3 kilometra v osrednjem delu postal najdaljši viseči most na svetu. Imel bo tri cestne pasove v vsako smer, dve železniški progi in dva servisna pasova. Prečkalo ga bo lahko 200 vlakov na dan oziroma šest tisoč vozil na uro, na spletni strani navaja upravitelj projekta, ki je v večinski (55-odstotni) lasti države. Dokončan naj bi bil do leta 2032, je marca napovedal Pietro Salini, generalni direktor družbe Webuild, ki vodi konzorcij gradbincev na projektu.

Dolga brada projekta

Zamisel o mostu med Sicilijo in Kalabrijo sega vse do časov rimskega imperija, o njem pa je razmišljal tudi Benito Mussolini. Prvi bolj sodoben predlog visečega mostu je prišel v 90. letih, a je projekt leta 2006 ustavil takratni premier Romano Prodi. Nato ga je znova obudil premier Silvio Berlusconi, a je tudi njegov projekt leta 2013 ukinila nova vlada. Deset let kasneje, marca 2023, je idejo z odlokom znova obudila Meloni.

Berlusconijev projekt je romal v koš zaradi proračunskih omejitev oziroma takratnih varčevalnih ukrepov. Projekt je bil in ostaja tudi deležen kritik okoljevarstvenikov, ki pravijo, da bi most negativno vplival na morski ekosistem. Pomembna skrb je tudi potresna varnost, saj bi most stal na potresnem območju.

Evropska unija je k projektu primaknila 25 milijonov evrov, ki naj bi krili polovico stroškov gradnje železniške povezave. Most je namreč pomemben del vseevropskega transportnega omrežja TEN-T, ki stremi k povezovanju Evrope prek izboljšanih cestnih, železniških in letalskih povezav. V primeru dokončanja se bo most vključil v prometni koridor ScanMed, ki poteka vse od Helsinkov na Finskem do Vallette na Malti.

“Največja anti-mafijska operacija”

Ena glavnih kritik projekta je, da bi se v gradnjo vključili in z njo okoristili tudi mafijski združbi iz obeh strani ožine, in sicer sicilijanska Cosa Nostra ter kalabrijska Ndragheta. Toda minister Salvini odgovarja, da bo gradnja mostu “ena največjih protimafijskih operacij v zgodovini”.

“Mafija uspeva tam, kjer vlada obup, kjer mladi nimajo prihodnosti in dela. Most bo prinesel delo, bogastvo, lepoto, prihranil bo na tone izpustov ogljikovega dioksida, zato bo eden najbolj zelenih mostov na svetu,” je dejal Salvini.

Trenutno rekord za najdaljši viseči most na svetu drži turški most Çanakkale, ki v dolžino meri dobra dva kilometra.