Petrol: Zaprli bomo nekatere črpalke in ustavili naložbe v Sloveniji

Vlada je pred tednom dni sprejela novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Prej veljavno, ki se je iztekla 17. junija, je podaljšala za šest mesecev, a hkrati uvedla reguliranje cen goriv na avtocestah. Cene so tako po novem na vseh črpalkah v državi enake, sistem marž trgovcev pa ostaja enak pri slabih desetih centih za vsak prodan liter.

“Glavni cilj vlade je, da ohrani nižje cene za ljudi,” je na takratni novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani povedal podpredsednik vlade Matej Arčon. Odločitev, da regulacijo cen naftnih derivatov razširijo tudi na avtoceste, pa so sprejeli na podlagi analize ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je ob tem pojasnil.

Črpalke na avtocestnih postajališčih pri nas imajo naftni trgovci Petrol, MOL in Shell Adria. Petrol je na današnji novinarski podrobneje predstavil vplive sprejete uredbe na njegovo poslovanje ter ukrepe, ki jih nameravajo ob tem sprejeti.

Berger: Slovenci ne bodo imeli nič od tega

V Petrolu so uvodoma izrazili razočaranje ob sprejeti uredbi. “Že do zdaj nevzdržen regulatorni okvir se z novo uredbo še zaostruje. Širitev najvišje dovoljene marže tudi na avtoceste pravzaprav pomeni samo nižjo ceno za tujce oziroma za tuje goste v tranzitu, ob tem pa slovensko gospodarstvo, slovenski kupec in mali trgovci nimajo nič od tega,” je povedal predsednik uprave Petrola Sašo Berger.

Opozoril je, da marža pri prodaji naftnih derivatov še naprej ostaja omejena na nevzdržno raven in je najnižja v Evropi, medtem ko so davščine v Sloveniji med najvišjimi med sosednjimi državami. “Marža pri bencinu predstavlja približno polovico povprečne evropske marže, marža pri dizlu pa je še manjša in znaša nekaj več kot tretjino povprečne evropske marže,” je navedel.

Naraščajoče davščine in stroški

Berger je povedal, da marže že od leta 2023 ostajajo nespremenjene, medtem davščine pri dizlu dvigujejo za 35 odstotkov, pri bencinu za 42 odstotkov, samo stroški dela na prodajnih mestih pa so se v tem obdobju dvignili za 19 odstotkov.

“Če seštejemo vse posredne in neposredne davke, dajatve, dividende, vsa plačila, ki gredo prek Petrola državi, ugotovimo, da Petrol v davčno blagajno prispeva 16 odstotkov vseh davčnih prihodkov države. To je nekaj več kot dve milijardi evrov,” je navedel Berger.

“Že dosedanji regulatorni okvir, ki ureja najvišjo dovoljeno maržo, ne zadošča za pokrivanje naraščajočih stroškov rednega poslovanja. Nova uredba pa prenaša ta okvir še na prodajna mesta na avtocestah, ki pa so obremenjena še s trikrat višjimi stroški. Tam gre še za vzdrževanje počivališč, neprekinjeno poslovanje in najemnine Darsu,” je pojasnil.

Pri tem je kot primer navedel strošek najemnine Darsu na avtocestnem počivališču Podlehnik, ki znaša 18 centov na liter prodanega goriva, medtem ko znaša nova najvišja dovoljena na avtocestah 10 centov na prodan liter. “To je torej skoraj dvakrat več, kolikor je najvišja dovoljena marža,” je dejal.

Kakšne ukrepe bodo sprejeli

Že v sporočilu za javnost, objavljenem danes zjutraj na spletni strani ljubljanske borze, so v Petrolu napovedali, da bodo “s prilagoditvijo poslovnih aktivnosti z dodatnimi ukrepi primorani ublažiti negativne učinke regulacije cen”.

“Z današnjim dnem ustavljamo vse razvojne naložbe v Sloveniji in jih preusmerjamo na tuje trge s prijaznejšim regulatornim okvirjem. To pomeni tudi v širšem kontekstu vpliv na slovenske družbe, kot dobavitelje Petrola, in gospodarstvo,” je na novinarski konferenci razkril Sašo Berger.

Zamrznili bodo tudi vsa sponzorska in donacijska sredstva, pri čemer je Berger poudaril, da je Petrol do zdaj podpiral več kot 180 panožnih zvez, klubov, ustanov, organizacij, preko katerih deluje več 10.000 prebivalcev Slovenije.

Revidirali bodo tudi vse dobaviteljske pogodbe, nadaljevali s stroškovno optimizacijo in zapiranjem določenih neprofitabilnih prodajnih mest.

Kot je nato pojasnil Drago Kavšek, član uprave za finance pri Petrolu, bodo vsi navedeni ukrepi začasne narave. “Prilagajali jih bomo glede na tekoče poslovanje, dejanski rezultat in glede na regulatorne ukrepe, za katere upamo, da se bodo spremenili na bolje,” je povedal.

Obremenitve povečuje tudi vmešavanje biokomponente

Kavšek se je obregnil tudi ob dodatke za biogoriva, ki naj bi bili po napovedih v novi uredbi odpravljeni, a vlada tega ukrepa nato ni sprejela.

“Tudi na tem področju se po naših izračunih in po našem prepričanju neupravičeno povečujejo obremenitve za Petrol. Efektivno to pomeni, da marža, o kateri govorimo, torej teh deset centov, ne znaša deset centov. Z dodatnimi obremenitvami, ki niso prepoznane v regulaciji, lahko danes govorimo o marži v višini osem centov,” je dejal.

Pri tem je poudaril, da se zahteve glede vmešavanja biokomponente v naslednjih letih drastično povečujejo. V Petrolu so po Kavškovih besedah zato prepričani, da je treba to problematiko nujno dolgoročno ustrezno urediti in uskladiti z zahtevami, ki jih pričakuje regulator.

“Problematika regulacije marž v Sloveniji je že dolgo na mizi in se ne uredi. Kljub večkratnim opozorilom na škodljivost takšnih odločb in odločitev, ki so sprejete ad hoc, nismo slišani,” je dodal.

Za do 30 milijonov evrov nižji dobiček

Kot so pred konferenco zapisali v sporočilu za javnost, je njihovo poslovanje z novo uredbo izpostavljeno dodatnim obremenitvam, ki niso bile upoštevane pri pripravi letnega poslovnega načrta. Skupni učinek novih regulatornih sprememb bo načrtovani dobiček iz poslovanja znižal za do 30 milijonov evrov, so navedli.

V to je, tako Kavšek, vštet tudi strošek biokomponente. “Približno polovica tega zneska se nanaša na marže in druga polovica na zeleni prehod. Za lažjo predstavo, to predstavlja skoraj četrtino dobička iz poslovanja, ki ga je družba Petrol lani ustvarila v Sloveniji,” je navedel.

Cena delnice Petrola se je ob koncu petkovega trgovanja na ljubljanski borzi znižala za 3,1 odstotka na 47 evrov.

Ninčević: Nezakonito, nestrokovno, neutemeljeno

Član uprave Petrola Marko Ninčević je na novinarski konferenci znova poudaril, da se v Sloveniji v zadnjem obdobju srečujemo s številnimi regulatornimi posegi na trg pogonskih goriv, kar ustvarja nestabilnost na samem trgu, zavira vstop novih konkurentov v panogo in vpliva na samo konkurenčnost.

“Ti ukrepi regulacije cen ne temeljijo na nikakršnih strokovnih podlagah, so velikokrat predmet političnega populizma, mesto pa ima celo v nasprotju z veljavno zakonodajo. Zakon o kontroli cen na primer jasno določa, da je ukrep regulacije cen izrazito kratkoročen ukrep, ki se ga je treba poslužiti takorekoč s tresočo roko, predvsem pa mora temeljiti na utemeljeni strokovni razpravi, poglobljenih analizah in tudi mednarodnih primerjavah,” je bil jasen.

Dejal je, da razprave in komunikacije s pristojnim ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, ni bilo. “Ministrstvo ni predstavilo niti ene resne strokovne podlage, ki utemeljuje tako radikalne posege na trg pogonskih goriv. Prav tako ni prisotne nobene analize o učinkih na potrošnika, inflacijo in druge makroekonomske parametre. Tako da je dejansko vprašanje smiselnosti te regulacije upravičeno,” je zaključil Ninčević.

O izjavi podpredsednika vlade Arčona prejšnji teden, da bo to ohranilo nižje cene za ljudi, pa je še povedal: “Gre za izjavo, ki je popolnoma izvzeta iz konteksta, ker če bi bil dejansko interes vlade ohranjati nižje cene za potrošnike, bi vlada znižala svoje dajatve. V vsakem primeru pa jih ne bi v zadnjih dveh letih povišala za 42 odstotkov, pri čemer je utež pri strukturi maloprodajne cene s strani dajatev devetkrat večji kot utež marže v sami maloprodajni ceni.”