Pivovarna vladi svetuje, kako lahko s korenčki iztrži več kot s palico

V nedeljo začnejo veljati za sedem odstotkov višje trošarine na pivo, ki so v panogi sprožile veliko nejevolje. Dvig, ki bi lahko pollitrsko steklenico piva podražil za dva ali tri cente, kar se ne sliši veliko, za pivovarje prinaša precej močnejše posledice, so opozorila podjetja iz panoge.

“Naša trošarina je za dve bruto plači na leto. Dva mlada Slovenca v Novi Gorici na periferiji bi lahko delala, če bi bila trošarina nič. Če bi bila pol nižja, kot je v Italiji, pa bi imeli eno dodatno delovno mesto,” je na včerajšnji izjavi za javnost združenja pivovarn dejal poslovodja in solastnik Reservoir Dogs Andrej Sluga. Lastnik Pivovarne Zajc Jože Podobnik pa, da dvig trošarine ogroža edino delovno mesto v mladi, a rastoči družinski pivovarni.

Minister za finance Klemen Boštjančič se je pri zagovarjanju dviga skliceval na skrb za javno zdravje. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je pritrdila, da je “cena tista, ki predstavlja velik dejavnik za odločitev za pitje, predvsem med mladimi”. Za dvig sta se zavzela zdravnika Erik Brecelj in Nataša Fidler Mis, vodja strateškega sveta za prehrano.

Bi ti ukrepi prinesli več kot višja dajatev?

“Vlada trdi, da so trošarine na pivo in stroga regulacija namenjene varovanju zdravja. Vendar pa dejstvo, da vino nima trošarine, kaže, da gre predvsem za izgubljena sredstva v davčni blagajni,” pa je danes v objavi na spletni strani podjetja ocenila Anita Lozar, prokuristka ajdovske pivovarne Pelicon.

Kot smo pisali, naj bi višje trošarine na pivo prinesle 6,3 milijona evrov dodatnih davčnih prihodkov letno.

Lozar pa je poleg kritiziranja odločitve vlade, ki ji očita pomanjkanje strategije, navedla nekaj ukrepov, s katerimi bi lahko država – tako avtorica – “spodbudila rast in razvoj slovenskega malega pivovarstva ter hkrati ustvarila nove, stabilne in dolgoročne vire prihodkov za državno blagajno. Veliko večje od teh, ki bi jih prinesla trošarina.”

Povzemamo nekaj predlogov:

• vinotoč = pivotoč: po navedbah Lozar imajo vinarji poleg ničelnih trošarin tudi manj zahtevne pogoje za vinotoče, torej za neposredno prodajo vina. “Vlada naj omogoči malim pivovarjem neposredno točilnico kraft piva v objektih, kjer varijo kraft pivo, pod enakimi pogoji, kot jih ima vinotoč, brez pretiranih regulacijskih bremen, ki veljajo za klasične bare in restavracije,” meni solastnica Pelicona. To bi prineslo lokalna delovna mesta, dodatne davčne prihodke in tudi obojestransko zmanjšanje bremen (torej tako podjetju kot državni upravi) zaradi deregulacije.
• spodbujanje izvoza: po navedbah avtorice zapisa je za marsikaterega malega pivovarja ovira pri izvozu izdelkov domnevno zapleten sistem ECMS, ki omogoča spremljanje in nadzor gibanj trošarinskih izdelkov. “Zahteve Fursa za pridobitev trošarinskega skladišča so visoke in proces dolgotrajen. Mali pivovarji poročajo, da za pridobitev takšnega dovoljenja porabijo tudi leto dni. Sicer obstaja poenostavljen sistem za iznos izdelkov znotraj EU, vendar tega sistema ne uporablja noben uvoznik,” zapiše in doda, da bi vlada s poenostavitvijo pogojev za vstop v sistem spodbudila izvoz, s tem pa spet povečala davčni izplen.
• avtorica predlaga tudi spodbude za domačo pridelavo ječmenovega slada, za promocijo kraft piva v tujini, za izobraževanje o pivu ter olajšave za menjavo dotrajane hladilne in točilne infrastrukture v lokalih.
• za konec Lozar navede občino Ajdovščina, torej domačo občino pivovarne Pelicon, kot primer dobre prakse, “kako lahko lokalna skupnost s strateško podporo razvije cvetoče gospodarstvo. Pri tem kot primer dobrih ukrepov navede subvencije kreditov, ugodna zemljišča ter komunalno opremljanje zemljišč.

Kot smo pisali včeraj, pivovarji vlado pozivajo k ponovnemu premisleku glede dviga trošarin, ki bi lahko predvsem najmanjše pahnil v rdeče. A za zdaj ni videti, da bi vlada o tem razmišljala.